Pošteno napet pivski trebuh je bil prevelik zalogaj tudi za dve številki preveliko razvlečeno majico, ki mu je komajda segla do popka, ne pa tudi čez. Ravno nasprotno so bile modre kratke hlače prekratke in preozke. Tako preozke, da sta se levo in desno od mednožnega šiva videli dve izboklini, vsaka v svoji hlačnici. Težko je bilo na hitro ugotoviti, kaj točno je to. Lahko bi bila velika moda, vsako na svoji strani, a kje je bil potem penis? Stisnjen nekam navzdol? Neee. Bolj smiselno bi bilo, če je bil ena od dveh izboklin. Torej penis v eni hlačnici in moda v drugi, a če bi bilo to res, bi moralo bilo oboje zelo majhno. Kdo bi vedel.
Velik del obraza, po moje jih je štel okrog petdeset, je bil posejan s sivo redko brado. Le njegovi ravni kratki lasje so bili redkejši. In zobje, ko se je nasmejal na ves glas in ob tem dvignil pogled s telefona na pločnik, po katerem je hodil. V drugi roki je držal povodec, na povodec pripet je za njim cepetal Yorkshire terrier, vsem nam bolj znan kot Yorki. Tik ob pločniku je bil zasajen drevored, z mladimi drevesi na nekaj metrov in vsako drevo je bilo nujno postajališče za razposajenega kužka.
Njun sprehod je bil uskajen, kot bi to počela vsak dan, večkrat na dan. Yorki je stekel naprej do drevesa, toliko naprej, kolikor je dopuščal kratek povodec. Lastnik psa ni upočasnil, ko se je Yorki ustavil ob drevesu. Korakal je naprej, brez postanka, v ritmu nečesa, kar je gledal na telefonu. Domnevam, da je gledal video smešnice, ker se je vsake toliko gromko nasmejal. Leva roka, v kateri je držal povodec in na katerega je bil pripet Yorki, je sledila strumnim korakom. Z njo je mahal naprej in nazaj, kot bi maširal skozi ravnokar osvobojeno mesto. In ne samo, da lastnik ni upočasnil, ko je Yorki raziskoval in ovohaval drevesa, tudi leva lastnikova roka, s katero je držal povodec, se ni upočasnila. Lastnik je prikorakal mimo Yorkija, ki je ob drevesu ravno dvignil zadnjo taco, ko ga je neizprosni gib leve roke odtrgal od drevesa in tako sunkovito potegnil za sabo, da je Yorki potreboval le pasji korak ali dva in že je bil pri naslednjem drevesu. Lastnik se ni dal motiti. En korak – dva koraka – trije koraki – Yorki. En – dva – tri – Yorki. Tale mali Yorki bo prišel domov s polnim mehurjem.
Na semaforju je zasvetila zelena in iz varnega zavetja avtomobila, skrit za sončnimi očali nisem imel več časa buljiti v gospoda in njegovega psa. Upam, da bo na naslednjem semaforju znova rdeča. Potrebujem material za svoje zgodbe.
Želim vam lepe prazznike. Držim pesti, da vas ne bo preveč zzeblo.
