Pred nekaj tedni sem zbolel. Bolelo me je grlo, kašljal sem in bil sem neznosen. Potožil sem ženi, ki je poznavalsko izločila zadnji simptom (neznosnost), je rekla, da ni povezano z mojim trenutnim slabim počutjem.
Diagnosticirala mi je prehlad, a šele po tem, ko mi je v nos in grlo potisnila palčko za test korone. Nato je odločno prikimala (ve, kaj ji je storiti) in mi na kuhinjski pult nastavila za pest tablet vseh barv in oblik, nekatere majhne okrogle, druge večje ovalne, enobarvne in dvobarvne, in med vsemi ena okrogla oranžna velikosti opeke. Pretiravam. Velikosti kovanca za 2 evra.
Majhne tabletke sem splaknil sočasno, tole največjo, ta pokrov za kanalizacijski jašek sem pogoltnil posebej in zdelo se mi je, da se bom zadušil.
Znova sem potožil ženi, da mi je lažje prenašati prehlad kot jesti vse te tablete, še posebej tega slona, ki sem ga pogoltnil zadnjega.
Žena se je zastrmela vame.
“Pogoltnil si jo? Jao Kesar, to je bila šumeča tableta!”
Menu
Menu
