Zgodbe o tem, kako dekleta, ženske, žene svojemu partnerju sporočate, kaj si želite, so ofucane in vsem že zelo dobro znane. Žena in mož se, utrujena od vročega poletnega zraka brez sapice, ki bi ju vsaj malo objela in ohladila, z roko v roki sprehajata po razbeljenem pločniku in žena vpraša moža, če bi sladoled. Pameten moški bo slišal Rada bi sladoled, skočil bo v trgovino in kupil enega zanjo, enega zase. Tisti drugi moški bo slišal A bi ti rad sladoled? in ji bo odvrnil Ne, ker mi bo po roki teklo! in verjetno dodal Ka te nea vidiš, kak hajca?
Ne vem, zakaj imam v misliš Štajerca. Sam sem eden njih, morda zato.
Prvi moški imamo radi, če nas žene vprašate brez ovinkarjenja ali kar zahtevate. Kupi mi prosim sladoled. Ali celo:
– Jaz bom sladoled, ga boš ti tudi?
– Bom.
– Super. Tam je trgovina, (pokaže, da mu olajša delo), jaz bom kornet, po vrhu posut z lešniki.
Moški, ki svoje povedo takoj in brez ovinkarjenja, so večinoma tisti drugi moški, navzven samozavestni in samozadostni. Če si zaželijo sladoled, rečejo Jaz bom sladoled, ga boš ti tudi?
Tisti prvi moški, ki nismo takšni, smo tiho, capljamo v lastnem znoju, ker smo si na vroč poletni dan obuli nove usnjene adidaske in čakamo, da nas žena prva vpraša. Čakamo, da sladoled najprej njej zapaše. Če ji ne zapaše takrat kot nam, se držimo. Pasemo mulo. Kako ne vidi, da hrepenim po kugli vanilije? In kako ne sliši, da čofota, ko hodim ob njej?
Tukaj v zgodbo pritaca pes. Psi so kot tisti drugi, samozavestni moški. Če si česa zaželijo, to jasno pokažejo. V svojem slinastem gobcu lastniku prinesejo žogico in mu jo spustijo pod noge. Rad bi se igral. Ali sedijo ob svoji prazni posodi, ližejo ploščice okrog nje, cvilijo in gledajo lastnika, kot bi bil konec sveta. Rad bi jedel.
Rad bi jedel – tukaj v zgodbo pritacam jaz.
Deset dni nazaj sem si zaželel jabolčni zavitek. Moja žena ga naredi tako dobrega, da se še jabolka s polic trgovin derejo za mano, če lahko njih izberem, da so o tem sanjali, ko so bili še cvet.
– Mene vzemi, jaz sem Zlati delišes, tvoje življenje bo posuto z zlatom, če vzameš mene.
– Jaz sem Elstar, sočen in hrustljav, narejen za štrudl! Mene vzemi. Zlati delišes je kisla prasica, vem, ker sem njegov sin, me je naredil, ko se je sparil z ubogo Ingrid Marie!
– Elstar laže, Ingrid Marie ni nič boga, ona je mene osvajala, ne jaz nje!
– Tiho bodi pa plačaj alimentacijo!
Skratka, zaželel sem si jabolčni zavitek. Tisti drugi moški bi rekel svoji ženi Speci mi štrudl in to bi bilo to. Jaz, prvi moški, sem moral najti manj neposreden način, kako priti do svoje sladice. Scenarij biti tiho in čakati, da me žena ravno ta dan pogleda in iz prve reče Izgledaš, kot bi si želel jesti štrudl je zelo malo verjetna, zato sem moral narediti prvi korak, da svoji najdražji vsaj malo usmerim misli.
Spomnil sem se psa. Kaj naredi pes? V svojem slinastem gobcu pred lastnika prinese žogico. To sem naredil tudi jaz. Kupil sem njeno najljubšo znamko vlečenega testa in ga položil v hladilnik, na vidno mesto, torej na višino ženinih oči. Ne bom skrival, da so se mi cedile sline ob misli na njen jabolčni zavitek. Kot psu.
Ta dan se je tudi žena odpravila po živila, po XXL majonezo, pijačo za otroke, pa po glavo zelene solate, mislim, da je bila endivija, dve margarini, štiri masla in še in še in otroci so vsa živila iz vrečk pospravili v hladilnik. Moje vlečeno testo so potisnili daleč nazaj ob steno hladilnika, da se ga ni videlo.
Teden je minil brez štrudla.
Predvčerajšnjim sem znova šel v isto trgovino in znova kupil enako vlečeno testo. Dal sem ga v hladilnik, oba zavitka pomaknil pred vsa ostala živila in ju položil enega na drugega. Ko bo odprla hladilnik, bo vlečeno testo prvo, kar bo zagledala.
Včeraj me je žena vprašala, če bi jedel jabolčni štrudl, da je v hladilniku našla tisto ful dobro vlečeno testo, pa če si želim štrudl, naj skočim v trgovino po ostale sestavine. Skočil sem v trgovino in žena je spekla najboljši jabolčni zavitek na svetu. V zahvalo sem ji zvesto ležal pod nogami in ji pustil, da me čohlja za ušesi.
Na fotografiji je v jabolčni zavitek zapičen zobotrebec. Moja mama jo je naučila ta trik. Več o tem triku najdete v moji novi knjigi Veter nad oblaki. Knjigo lahko kupite v prednaročilu do konca oktobra.
P.S. A ne, da sem spretno uvedel svojo novo knjigo v zgodbo o štrudlu. Tako je naneslo, pa sem izkoristil priložnost.
Knjige
Knjiga o moških pričakovanjih, ki boleče trčijo z žensko realnostjo.
Več o knjigi
Knjiga Če bi moški vedeli je polna zabavnih zgodb o fantu, ki se je skozi lastne izkušnje ali izkušnje drugih učil, da bi postal pravi moški in da bi razumel ženske.
Več o knjigi
Avtor te knjige v sebi nosi številne darove, ki prihajajo na plan tudi v njegovem pisanju: nadvse je duhovit, zna se ponorčevati iz svojih napak, jezik mu teče kot namazan in predvsem je odličen opazovalec.
Več o knjigi
Izbor najduhovitejših in najprepričljivejših blogovskih zapisov Kamenka Kesarja ter nova, še nikoli objavljena besedila z ilustracijami dr. Horowitza. S humorjem in temperamentom se predstavi bralcu Kamenko Kesar, izjemno uspešen piarovec in marketingar, organizator dogodkov in ljubiteljski športnik.
Več o knjigi
Sladoled, pes in jabolčni zavitek
Prijavi se na Zgodbe
Prijava na zgodbe
Kamenko Kesar
Kamenko je prav tako poseben, kot je posebno njegovo ime. In takšen je njegov slog pisanja. Nekoč mi je povedal, da je začel pisati, ker je bil utrujen od tega, da goflja. In goflja, pardon piše res tako, da njegovih knjig ne moreš odložiti, predvsem pa njegovih zgodb ne smeš brati na javnem prostoru, ker ostale motiš z glasnim smehom.